Objavili smo

Čas je za proso

03 / 2023

LETO PROSA – POVRATEK PRASTAREGA ŽITA
Leto 2023 je s strani Organizacije Združenih narodov razglašeno za Mednarodno leto prosa. To starodavno žito preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi marsikje po svetu. Zaradi odpornosti na visoke temperature in sušo predstavlja osnovno živilo milijonov ljudi. Največji pridelovalki v svetovnem merilu sta prav Afrika s 55% in Azija z 41% svetovne pridelave, sledita Evropa z zgolj 3% in Severna Amerika z 1%.

POLNOVREDNO ŽIVILO BREZ GLUTENA
Proso se že na pogled razlikuje od drugih žit. Njegov klas je sestavljen iz več manjših klaskov (socvetje), ki ga imenujemo lat. Prosena zrna so skrita čvrstih in bleščečih plevah bele, rumene, rdeče, sive ali črne barve. To je odvisno od okolja, v katerem je rastlina rastla. Za prehrano se uporabljajo oluščena prosena zrna, ki jih imenujemo prosena kaša. Prosena kaša je nekoč je veljala za hrano revežev, danes pa se na naše krožnike vrača kot izjemno hranilna in zdrava žitarica. 100 gramov prosa vsebuje 9,8 g beljakovin, 3,9 g maščob in 68,8 g ogljikovih hidratov ter druge, zdravju koristne snovi - vitamine skupine B (predvsem B3, B6 in B9) in vitamin E, minerale kot so kalcij, železo, kalij, magnezij in cink. Ker ne vsebuje glutena, ga lahko uživajo vsi, ki imajo celiakijo in so preobčutljivi na to beljakovino, ki jo sicer vsebujejo žitarice, kot so pšenica, pira, rž, oves in ječmen.

V Sloveniji je bila prosena kaša vsakdanja jed od srednjega veka dalje, vse dokler na njivah prosa niso zamenjali pšenica, ječmen, koruza in krompir. Prisotno je bilo v mnogih regijah, največ pa so ga v preteklosti pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju, kjer poznajo s prosom kar nekaj jedi, ki so del naše kulinarične dediščine. Na gorenjskem koncu je takšna loška medla, ki so jo v Škofji Loki kuhali iz prosene kaše, vode in soli. Na koncu so jo zgostili še z malo moke in ji vmešali maščobo ali ocvirke. Jed so poznali tudi na Sorškem polju, kjer so jo poimenovali rašovna. Ker je bila na jedilniku praktično vsak dan, naj bi Gorenjsko nekoč imenovali kar Kašarija, prebivalce pa Kašarje. V Prekmurju sta zlasti v času kolin nepogrešljivi bujta repa in bejla krvavica...

Celoten članek z recepti je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 3/2023.   Nakup izvoda / Letna naročnina

Foto: Shutterstock

Recepta, objavljena v članku:
-Prosena kaša z bučo
-Prosen narastek z jabolki

Deli na
03 / 2023
Villa Majda, Osp - chef Bojan Gržentić
OAZA MIRU IN KULINARIČNIH UŽITKOV POD KRAŠKIM ROBOM V vasi Osp, ki leži pod mogočnim Kraškim robom, kjer se stikata Istra in Kras, ter v objemu zelenih oljčnih nasadov in vinogradov, svojo novo zgodbo piše prenovljena vila iz 19. stoletja. Butični hotel Villa Majda, nad katerim boste navdušeni...
03 / 2023
Nova Rajngla, Ribniki Preserje
SLADKOVODNE RIBE V »RAJNGLAH« IN NA KROŽNIKIH Če boste s štajerske avtoceste zavili pri odcepu za Logarsko dolino, vas bodo po le petih kilometrih vožnje in v neposredni bližini Braslovč presenetili ribniki Preserje. Ob njih je iz nekdanjega ribiškega doma zrastla restavracija, ki se je z novim...
03 / 2023
Ribogojstvo v Sloveniji
SLADKOVODNO RIBOGOJSTVO V SLOVENIJI Sladkovodno ribogojstvo oziroma akvakultura ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, ribogojnice različnih vrst pa so razpršene po celotni državi. Vzrejamo predvsem hladnovodne, to je postrvje vrste rib, od teh največ šarenko, manj pa potočno postrv in potočno...
Objavili smo Pregled vseh člankov

Novičke

Bodite med prvimi obveščeni o aktualnih dogodkih,
tečajih, novostih iz sveta kulinarike ...

Prijava uspešna

Soglašam, da podjetje UMAMI d.o.o. vpisane podatke uporabi za
namene obveščanja o novostih in posebnih ponudbah.