Objavili smo
04 / 2026
Če želiš dobro (in tudi) lokalno jesti, ti tega ni potrebno dokazovati v vsakem hodu in z vsako sestavino. Saj drugače bi moral smučati le na domačem hribu.
Seveda so z njimi opletali (marca) tudi strankarski programi. Z obljubami, namreč, o povečanju »samooskrbe z lokalno, če je le mogoče ekološko pridelano hrano«. Razumljivo, saj so politične obljube namenjene ciljnim skupinam, ne pa ciljem. Upam, da so kmetje dobro izbrali… Ampak - kako lokalno izbiramo (dobro)jedci?
Lepo se sliši, da je potrebno povečati delež lokalnih živil v javnih zavodih, predvsem šolah. Ampak nič ne pomaga polna zajemalka lokalne špinače, če »Popajem« cel potrošniški svet na vse mogoče propagandne načine vtepa v glavo, da so za njihove še ne potetovirane mišice najboljši ameriški burgerji in srbski čevapčiči. Če se hočemo oskrbeti z lokalno (ekološko, sezonsko, zdravo, dobro…) hrano, se moramo pred tem oskrbeti z znanjem (o njej)! O tem - kar je edina pot do cilja, ne pa le do glasov ciljnih skupin - ni (bilo) v političnih programih niti besedice.
Ker pa to niso politični, temveč kulinarični zapiski, nadaljujmo le z njimi. Saj se o tako pomembnih zadevah, kot je oskrba z lokalno hrano, pogovarjamo že brez politikov le načelno, nič pa se ne zgodi (in ve). Izpade, da govorimo o oskrbi le z lokalno hrano, prehranjujemo pa se zgolj nelokalno. Ne le vse, potem pa je nič, pomembno je ravno prav! Kaj sem si, torej, o lokalni hrani zapisal na letošnjih »nelokalnih« potepih?
Lokalni in nelokalni kupci na domači tržnici
Na tržnico gremo vsako soboto in vsi trije, midva in sosedov kuža. Ko najboljša kuharica nakupuje, dobrojedca na klopci vsak po svoje doživljava tržni dan. Timi ves čas polglasno cvili, ker v njegovem krdelu manjka odločilni člen, sam pa odganjam mimoidoče, češ, saj ne beračiva, le čakava (jo). Vem torej, kako se Maribor za vikend prehranjuje...
Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 4 / 2026. Nakup izvoda / Letna naročnina
Tekst in foto: kulinarični kritik Uroš Mencinger (Šola okusov)