Objavili smo

Šiponova prihodnost je lahko neverjetna!

01 / 2023

Šipon (pušipel, furmint, zapfer, sonnentraube...) je iz kislega špricar vina že prehodil pot do lahkega, razgibanega vina v prestižnih evropskih restavracijah. Sosedje Hrvati in Madžari se tega zelo dobro zavedajo, kaj pa mi, so se spraševali udeleženci okrogle mize in pokušine šiponov, ki se je ob 150-letnici Društva vinogradnikov in prijateljev vina odvila v Ljutomeru.

Nebrušeni diamant Jeruzalemsko–ormoških goric
Pod okriljem ljutomerskega Društva vinogradnikov in prijateljev vina, ki so ga Prleki ustanovili pred 150 leti (ob ustanovitvi leta 1872 se je imenovalo Vinorejsko društvo Ljutomer), sta vinarja Matevž in Stanislav Kaučič v sodelovanju z rojakom in prepoznavnim vinskim poznavalcem ter publicistom Robertom Gorjakom organizirala strokovni dogodek s pomenljivim naslovom »Quo vadis, domine šipon?« (Kam, gospod šipon?). Prepričani so, da šipon kot prastara bela sorta vinske trte, tradicionalno značilna tudi za naše Jeruzalemsko–ormoške gorice, potrebuje nov zagon, novo zgodbo, novo paradigmo. Potrebuje zalet, podoben tistemu, ki mu ga je pred slabega četrt stoletja dal takrat ustanovljeni Klub šipon. 
Sorta šipon, ki ima v svetu čez trideset sinonimov, se ponaša s številnimi dobrimi lastnostmi. Njegovi veliki listi govorijo o tem, da je občutljiv na tla, iz katerih poganja, imeti mora dovolj vode in sonca, šiponov veliki grozd pa kar kliče po razbremenitvah trsa. Dozori pozno, raste bujno, silno. »Šipon gre lahko le še naprej,« meni Danilo Šnajder, član trojice, ki vodi klet Verus vino. Ob tem dodaja: »Šipon, ki v naravi najbolj uživa posajen na lahka peščena tla jugozahodnih leg in na nadmorski višini, ki ni dosti nižja od tristotih metrov, potrebuje pametno enošparonsko vzgojo. Vinogradnik ga mora redčiti in pridelek skrbno regulirati, pletje šipona mora biti rigorozno.« Takrat iz njih v kleti lahko pridela vrhunsko vino, ki navdušuje s svojo prijetno svežino in edinstveno nežno cvetico, ki spominja na citruse, kutine ali hruške ...

Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 1/2023.   Nakup izvoda / Letna naročnina

Foto: Stash Rudolf Photography 

Deli na
03 / 2023
Villa Majda, Osp - chef Bojan Gržentić
OAZA MIRU IN KULINARIČNIH UŽITKOV POD KRAŠKIM ROBOM V vasi Osp, ki leži pod mogočnim Kraškim robom, kjer se stikata Istra in Kras, ter v objemu zelenih oljčnih nasadov in vinogradov, svojo novo zgodbo piše prenovljena vila iz 19. stoletja. Butični hotel Villa Majda, nad katerim boste navdušeni...
03 / 2023
Nova Rajngla, Ribniki Preserje
SLADKOVODNE RIBE V »RAJNGLAH« IN NA KROŽNIKIH Če boste s štajerske avtoceste zavili pri odcepu za Logarsko dolino, vas bodo po le petih kilometrih vožnje in v neposredni bližini Braslovč presenetili ribniki Preserje. Ob njih je iz nekdanjega ribiškega doma zrastla restavracija, ki se je z novim...
03 / 2023
Ribogojstvo v Sloveniji
SLADKOVODNO RIBOGOJSTVO V SLOVENIJI Sladkovodno ribogojstvo oziroma akvakultura ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, ribogojnice različnih vrst pa so razpršene po celotni državi. Vzrejamo predvsem hladnovodne, to je postrvje vrste rib, od teh največ šarenko, manj pa potočno postrv in potočno...
Objavili smo Pregled vseh člankov

Novičke

Bodite med prvimi obveščeni o aktualnih dogodkih,
tečajih, novostih iz sveta kulinarike ...

Prijava uspešna

Soglašam, da podjetje UMAMI d.o.o. vpisane podatke uporabi za
namene obveščanja o novostih in posebnih ponudbah.