Hošiminh, mesto tisočerih okusov

Pred več kot desetletjem sem na eksotičnem filipinskem otočku srečala starejši nemški par, ki je živel na vzhodu. Veliko smo se pogovarjali o kulinariki in kulinaričnih presežkih. Kot svetovna popotnika sta poudarjala, da je najboljša vietnamska kulinarika. 

Skoraj vsako leto sem se odpravljala tja, a nikoli prišla do Vietnama. Letos sem končno uresničila svojo željo. Prva postaja na enomesečnem potovanju je bilo največje vietnamsko mesto, več kot 8-milijonska južna prestolnica Hošiminh (vietnamsko Hồ Chí Minh), nekoč Saigon.
Vietnam slovi po poceni hrani in nastanitvi, sama sem ubrala drugo pot. Stanovala sem v znamenitem kolonialnem hotelu Rex v samem epicentru Hošiminha. V vsakem mestu se najprej odpravim na tržnico in tudi tu ni bilo nič drugače. Ni, da ni, bi lahko rekli o ponudbi. Od množice čudovitih plodov morja, školjk, rakovic, rib do stojnic z mesom, drobovino, svežim in posušenim sadjem. Z užitkom sem se prebijala med ozkimi prehodi in vpijala vonjave vseh teh dobrot. Enkrat s čudovitim, drugič z manj privlačnim vonjem. Očarale so me drobne, prijazne in nasmejane ženičke, ki so na dvostranski sulici s sabo nosile svojo restavracijo. Ko so jo postavile na tla, so oživile žar, na katerega so dale mesna nabodalca ali sveže gambere. Veliko barv pa so prinesle ulične prodajalke eksotičnega sadja. Prva dva dneva sem bila kar malce zbegana od neverjetne prometne gneče, zaradi katere se mi je zdelo nemogoče prečkati cesto. Nato sem po glasnem prepiranju in mahanju z rokami obvladala sceno in suvereno vijugala med motoristi kot to počno domačini. Žejo sem čez dan gasila tudi z domačim pivom Saigon, pa, odvisno od ravni restavracije, še s kakšnim dobrim vinom...

Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, številka 9/2018.

Tekst: Mira Šemić (sommelier 3, WSET Weinakademiker)

Deli na