Za profesionalce

Pandemija je hotelirje prislila, da so začeli razmišljati drugače

12 / 2021

Med najbolj prizadetimi dejavnostmi zaradi pandemije je zagotovo hotelirstvo. S kakšnimi težavami vse se sooča in kakšni so načrti za naprej, so bile glavne teme nedavnega letnega zbora članov Združenja hotelirjev Slovenije. Zato smo k pogovoru povabili Gregorja Jamnika, predsednika združenja, sicer pa direktorja Best Western Premier Hotela Slon v Ljubljani. Ter Fedjo Pobegajla, direktorja Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS), v okviru katere Združenje hotelirjev Slovenije deluje.

Intervju

Če so bili hotelirji v preteklosti bolj usmerjeni vsak k samemu sebi, se zdi, da so se v času pandemije začeli zavedati pomembnosti povezovanja in sodelovanja. Se motim?
Pobegajlo: 
V Združenju hotelirjev Slovenije, ki deluje v okviru Turistično gostinske zbornice Slovenije, je trenutno preko 100 članov. Gre za združenje, v okviru katerega hotele predstavljajo bodisi direktorji družb bodisi vodje hotelov ali prodajnih služb hotelov oziroma hotelom podobnih obratov. Med člani je poleg velikih in srednje velikih hotelov tudi lepo število manjših hotelov, kampov, casinojev, agencij, rent a car podjetij in drugih. 
Število članov je v času covida izjemno naraslo, saj članstvo prinaša veliko ugodnosti in predvsem aktualnih informacij, ki jih dnevno pošiljamo po elektronski pošti. Za naše člane so pomembna tudi strokovna srečanja. Tako smo med drugim letos organizirali ekskurzijo z ogledom novih hotelskih kapacitet v Sloveniji. Novembra pa je pod strogimi varnostno-higienskimi pogoji v Atlantida Boutique Hotelu v Rogaški Slatini potekal letni zbor združenja.

Na srečanju so sodelovali številni domači in tuji strokovnjaki iz različnih panog. Katere so bile glavne teme?
Pobegajlo:
 Pogovarjali smo se o razvojnih projektih v turizmu, težavah s kadri, kako se lotevati investicij, zelenem turizmu, razvoju mestnega turizma v prihodnosti, pogledu arhitektov na investicije v hotelirstvu, možnostih dopolnitve nastanitvene ponudbe z mobilnimi enotami, postavitvah električnih polnilnic za avtomobile in podobno. 
Predstavljena je bila tudi pomembnost vzpostavitve enotnega sistema finančnih kazalnikov za gostinsko-hotelirsko panogo, kar bo tudi eden od glavnih ciljev združenja v prihodnjih letih. Tako kot nam je uspelo v Sloveniji vpeljati evropsko kategorizacijo hotelov Hotel Stars, sem prepričan, da nam bo uspelo tudi to.

Razložite nam, zakaj je vzpostavitev osnovne podatkovne baze o finančnem poslovanju hotelskih podjetij tako pomembna?
Jamnik:
 Slovenski računovodski standardi (SRS) ne beležijo uspešnosti hotelirstva, kot se ga beleži povsod po svetu. Ti standardi so isti za vsa slovenska podjetja, medtem ko vemo, da je gostinsko-hotelirska panoga tako specifična, da so kazalniki uspešnosti popolnoma drugačni. SRS tako ne meri povprečne zasedenosti sobe, povprečne realizirane cene na sobo, niti prihodka na razpoložljivost sob. To so trije ključni podatki po ameriških USALI (Uniformed systems of accounts in leisure industry) standardih. Te standarde so povzele vse svetovne hotelske verige in ostali pomembnejši hoteli po svetu, za nas pa je to pomembno, ker bi se na ta način lahko zelo natančno primerjali z uspešnostjo tujih konkurenčnih hotelov in destinacij. Edino na tak način bi lahko hitro ugotovili dodano vrednost slovenskega hotelirstva v primerjavi s tujino. To nameravamo začeti v združenju izvajati s posebnim programom, seveda s pomočjo in nadzorom Slovenske turistične organizacije (STO). Predvidevam, da nam bodo ti podatki dali motivacijo, da smo lahko bolj pogumni pri kreiranju cen in paketov s pomočjo prihodkovnega managementa, ki imajo še veliko možnosti za razvoj, povečanje kakovosti in nabora storitev v vseh hotelskih kategorijah.

To bo verjetno kar zahteven proces, saj morda nekateri hoteli tovrstnih podatkov ne bodo želeli dati? 
Jamnik:
 Najprej bomo pozvali člane združenja, da se za pol leta brezplačno vključijo v poročanje ključnih dnevnih informacij o zasedenosti kapacitet. V zameno bodo prejeli podatke od svojih konkurentov, seveda kot seštevek in povprečje več konkurentov hkrati, nikakor ne posameznikov, saj je to poslovna skrivnost. Na ta način se bomo lahko primerjali. Kasneje bomo program nadgradili še s poročanji stroškov. Tako bodo lahko hotelirji primerjali tudi ta vidik s konkurenti in bodo lahko bolje optimizirali svoje poslovanje, če bodo na primer ugotovili, da imajo hoteli v tujini ali pri nas v svoji kategoriji nižje stroške in višjo donosnost. Na ta način se bomo tudi mi lažje pogajali z državo in dokazovali, da imamo previsoke stroške operative, previsoke davke za plače, SAZAS-a in podobno. 

Še pred samim zborom ste med člani združenja opravili anketo, ki je pokazala, kje vse bo v hotelirstvu v prihodnje še potrebna pomoč.
Pobegajlo:
 Tako je. Na podlagi zbranega vzorca smo analizirali uspešnost poslovanja članov. Potrdila se je teza, da se je obseg poslovanja leta 2020 glede na leto 2019 prepolovil, leta 2021 pa kljub dobremu poletju ni zrastel več kot za le nekaj odstotkov. Pri finančnih kazalcih poslovanja se kaže bistveno negativno odstopanje v nekaterih segmentih, kot so mestno hotelirstvo, poslovni turizem, turistične agencije in del gostinstva. 
Okrevanje turizma je namreč postopno, pomoč pa je bila praktično kar naenkrat ustavljena oziroma se bo ustavila z novim letom. Zato smo že naslovili pozive na selektivno podaljšanje pomoči najbolj ogroženim, kar se nam zdi logično. V kratkem naj bi bil objavljen razpis za enkratni dodatek za turizem. Na srečo so se podaljšale tudi veljavnosti bonov, kar je smiselno glede na trenutne množične odpovedi rezervacij in dejstvo, da je bilo do konca oktobra za 233 milijonov evrov bonov še vedno neizkoriščenih. Tukaj moram poudariti, da je potrebno pomagati tudi gorskim centrom, glede na to, da so imeli prejšnjo zimo nastanitve zaprte, pa tudi smučišča so obratovala zelo neredno.

Tako kot v gostinstvu se tudi v hotelirstvu srečujete s pomankanjem kadra. Na tem področju pripravljate kar nekaj predlogov za izboljšave situacije, celo ustanovitev turistične gimnazije?
Pobegajlo:
 Že prej smo pričakovali, da bo vprašanje kadrov zagotovo ena izmed prioritet reševanja v naslednjih letih. Po našem mnenju se je zelo dobro odzvalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je ustanovilo posebno skupino, sestavljeno iz predstavnikov njihovega ministrstva, Ministrstva za delo, naše Zbornice in sindikata. Skupina se je že sestala na prvem sestanku, kjer smo obravnavali pripravo izhodne strategije za najbolj prizadete panoge, kamor absolutno spada tudi turistična. Predlagali smo umestitev gostinskih poklicev na seznam deficitarnih poklicev, kar je izjemno pomembno, saj sedaj ti osnovni poklici še niso na seznamu. Pripravili smo predlog sprememb na področju delovne zakonodaje, kar se tiče sezonskosti poslovanja, ki je v Sloveniji še vedno izjemno prisotna, pa tudi pospešitve postopkov pri zaposlovanju tujcev. Dejstvo je, da brez tuje delovne pomoči nikoli ne bomo imeli dovolj kadra, s čimer se srečujejo v vseh evropskih državah. Predlagamo tudi spremembe pri začasnem in občasnem delu upokojencev, saj so lahko tudi oni del prepotrebne delovne sile. Imajo znanje in željo, zato ne vidimo razloga, zakaj ne. Tudi povečan obseg kratkotrajnega dela ožjih družinskih članov je zelo pomemben za obratovanje manjših lokalov.
Že nekajkrat smo predlagali znižanje stopnje ddv-ja v panogi, a zaenkrat še ni bilo odobreno. Ter razširitev sistema vajeništva kot neke prakse, ki se nam zdi dobra in je včasih že živela. Želimo si, da iz šol pride več usposobljenega kadra. Na samem zboru smo podprli predlog ravnateljev strokovnih srednjih šol, da bi se ustanovil program turistične gimnazije, ki bi k njim preusmeril vsaj del učencev, ki se sedaj množično odločajo za vpis na gimnazijo in ekonomske šole.
Jamnik: Najbolj zaskrbljujoče je to, da je kader izgubil motivacijo za ta poklic. Da je ta kriza tako zelo dolga in so mladi enostavno obupali. Mnogi so s trebuhom za kruhom odšli v druge poklice in panoge. Najbolj žalostno je to, da gre za kader, ki je s srcem in dušo z največjim veseljem opravljal ta poklic. Mi jih stalno naprošamo, naj pridejo nazaj, a se ne želijo vrniti. To je seveda globalni problem. Po drugi strani nam je na zboru hotelirjev direktor ene najboljših hotelirskih fakultet na svetu Ecole hôtelière de Lausanne iz Švice zaupal, da trenutno beležijo rekordni vpis. Iz 1600 je zrasel na preko 3000 vpisanih. To dokazuje, kako pomembna je kakovostna vsebina šolanja. Če zagotoviš kakovostne vsebine in predavatelje, bo slej kot prej naraslo zanimanje za vpis tudi med dobrimi študenti. Če si povprečen ali celo podpovprečen, pa se na takšne šole vpisujejo seveda samo še najslabši študentje. 

V času pandemije in omejitev potovanj se je pokazalo, kako pomembno je, da se turistična promocija države ne izvaja le na oddaljenih trgih, ampak tudi v nam najbližjih. Smo pri tem uspešni?
Pobegajlo:
 Na letnem zboru združenja je Maja Pak predstavila aktivnosti in pogled STO-ja za naprej, saj so pripravili novo usmeritev trženja Slovenije na regionalnih trgih. Menimo, da je ta pristop pravilen, saj se delež gostov iz teh držav izjemno povečuje. Slovenija ima skozi Zeleno shemo slovenskega turizma, ki promovira nemnožične in zelene, aktivne in zdrave vsebine, prednost pred ostalimi državami. Po drugi strani je res, da se tudi druge države sedaj že obračajo v to smer in deloma posnemajo večletno delo v Sloveniji. Pri nas je približno 100 nastanitvenih obratov že vključenih v Zeleno shemo. Njena prednost je predvsem ta, da deluje na treh nivojih – v podjetjih, destinacijah in na nivoju države. Ta razširjenost je pogoj, da je shema uspešna. Na zboru smo pozvali vse tiste člane, ki se še niso priključili Zeleni shemi, naj to storijo in s tem pomagajo širiti razpoznavnost Slovenije.
Jamnik: Tudi sam menim, da je STO-jeva promocija Slovenije v tujini dobra. Gre za državno promocijo, ki jo spremljamo, nadzorujemo in potrjujemo tudi mi, hotelirji. Gre pa seveda večinoma za digitalno promocijo, ker se nam zdi, da je najbolj učinkovita in tudi najbolj merljiva. STO se je usmeril v radius okoli 600 kilometrov okoli Slovenije in nagovarja tiste, ki se k nam lahko pripeljejo z avtomobili. 
Če smo imeli v Ljubljani pred korono 70% gostov, ki so k nam prišli z letalom in 30% z avtomobilom, imamo zdaj kar 90% gostov, ki se pripeljejo z avtom. Seveda vsi ti pridejo iz bližnjih držav, zato beležimo popolnoma drugo strukturo gostov kot pred covidom. Prej so bili to Američani, Azijci in Britanci, zdaj imamo v glavnem obiske iz kontinentalne Evrope, torej Nemce, ter iz vzhodne Evrope in Balkana. Američanom, Azijcem in Britancem smo morali na primer v dveh urah razkazati mesto in vse glavne znamenitosti Ljubljane. Danes temu ni več tako, saj želijo novi gostje doživljajske pakete. Vedo, kakšna je Ljubljana in poznajo zgodovino tega dela Evrope, zato jim ni potrebno razlagati vsega od začetka ter na dolgo in široko. Iščejo kompleksnejše in bolj individualizirane vsebine doživljanja destinacije.

Še posebej mestne hotele je prizadel velik upad gostov, saj tudi poslovnega in kongresnega turizma praktično ni. Kako pa se vam obrestuje nagovarjanje domačih, torej slovenskih gostov? 
Pobegajlo:
 S podobno težavo kot mi se srečujejo tudi velemesta, kot so London, Pariz in Berlin, kjer je drastično upadel letalski promet. Marsikje so zato hotelirji začeli nagovarjati domače goste oziroma meščane, hoteli pa so postali zbirališča, prostori za prireditve ali ponekod celo pisarne, kjer sobe oddajajo za možnost dela »od doma«. Skozi to iščejo vsaj v prehodnem obdobju nek izhod iz krize.
Jamnik: V Hotelu Slon in Hotelu City v Ljubljani komuniciramo z meščani že vrsto let, z njimi smo sodelovali že leta pred korono. V Kavarni Zvezda, ki se nahaja v pritličju Hotela Slon, je zagotovo 99% gostov Ljubljančanov in mogoče le 1% hotelskih gostov. Restavracijo Hotela Slon smo bili žal primorani zapreti, več razlogov je za to, glavni pa je ta, da pričnemo hotel prenavljati jeseni drugo leto in bo na tem mestu stala nova, večja restavracija. Smo pa zato zelo izboljšali in obogatili našo ponudbo sveže pripravljenih jedi hotelskim gostom v sobah in tudi v kavarni Zvezda.
Deluje pa naša restavracija Hotela City, kjer je podobna struktura gostov kot v Kavarni Zvezda, se pravi je velika večina Ljubljančanov. Zvečer se sicer struktura nekoliko spremeni, a kljub temu v naših hotelskih prostorih kreiramo tudi zgodbe srečališč lokalnih prebivalcev. Menim, da je bil to svetovni trend že pred covidom, sedaj pa je to nujnost za preživetje. Tudi tisti hoteli in hotelske verige, ki se s tem prej niso želeli ukvarjati in so strogo ločevali hotelske goste od lokalcev, so se zdaj primorani spremeniti. 

Kaj ste v Hotelu Slon konkretno ponudili domačemu gostu, s čim ga privabljate, da prespi pri vas? Kaj pripravljate v času novoletnih praznikov?
Jamnik:
 Izjemno težko je, ker je Slovenija tako majhna, Ljubljana pa locirana v središču države in v samem centru avtocestnega križa, ki omogoča, da lahko iz katerega konca države prideš na dnevni obisk. Zato se velika večina gostov ne odloči, da bi v Ljubljani prespala, ker jim je tako blizu, da se lahko vrnejo domov. Nekaj malega smo deležni sicer turističnih bonov, a to je neprimerljivo manj, kot v destinacijah, kot so obala, terme, Alpska Slovenija. Zato smo morali biti veliko bolj inovativni in smo uvedli posebne destinacijske pakete in celo nagrade, če pri nas uveljavijo gostje turistični bon v vrednosti 200 evrov na noč. To so na primer naše najdražje sobe in suite. V tak paket smo vključili nočitev z zajtrkom in 100 evrov desetakov, se pravi nakupovalnih bonov, ki se jih lahko koristi v nakupovalnih centrih City Park, Aleja, Euro Park. Na ta način smo k nam privabili tiste Slovence, ki pridejo v Ljubljano nakupovati. Sicer pa smo pred krizo v naših hotelih beležili 95% tujih gostov, sedaj jih je med 85-90% in smo dejansko pridobili zelo malo Slovencev. 
Tudi v decembru naše kapacitete zapolnjujejo predvsem Nemci, Italijani, vzhodni Evropejci in ostali iz nam bližnjih držav. Zaradi omejitev bomo lahko za silvestrovo izvedli samo slavnostno večerjo, ki se bo morala zaključiti do 22. ure in bo brez plesne glasbe ali kakšnega drugega spremljajočega programa.

Se pripravljajo tudi kakšne spodbude, da bi polno zaživeli letalski prevozi, od katerih je turistična panoga zelo odvisna?
Pobegaljo:
 V Združenju hotelirjev Slovenije smo skupaj s Fraportom in Združenjem za promet predlagali subvencioniranje letalskih linij, ki letijo na Letališče Ljubljana, tudi še po novem letu, saj se situacija zelo počasi popravlja. Če ne bo podaljšanih subvencij se bojimo, da bo marsikateri letalski prevoznik prekinil sodelovanje.
Jamnik: Pogoj za dodelitev subvencije letalskemu prevozniku je, da redno leti. Narejena je lestvica in glede na število letov se potem dodeli subvencija - večkrat kot leti prevoznik, višjo subvencijo lahko prejme na sedež. Največji problem vidim v tem, da je izjemno počasno okrevanje poslovnih turistov. Letošnje poletje je dokazalo, da so se v mesta vrnili prostočasni turisti, ki so od julija do septembra napolnili kapacitete. Nikakor pa ne pridemo na zeleno vejo s poslovnimi gosti, ki so bili včasih steber ljubljanskega turizma, danes pa se izjemno počasi vračajo. Z novo varianto virusa v Ljubljani trenutno beležimo strmoglavljenje rezervacij za december in januar.

Kako si hotelirji lahko še pomagate pri premagovanju izzivov v času pandemije in poslovanju nasploh?
Jamnik:
 Govorci iz švicarske EHL Advisory fakultete so na letnem zboru on-line predstavili svoj know-how oziroma način, kako oni pomagajo novim in obstoječim investitorjem v hotelske objekte. In tudi to, kako optimizirati poslovanje tako, da je gost še vedno zadovoljen, hotelir pa lahko preživi z nižjo stopnjo zasedenosti in nižjo ceno. Oziroma po drugi strani, kako povišati ceno, kljub nižji zasedenosti. Gost je danes pripravljen plačati več, ker razume stanje krize, višje stroške zaradi zagotavljanja varnosti zaradi covida.
Pomembno je, da si tudi zasebni manjši hoteli priskrbijo določeno obliko svetovanja, pa naj gre za to, kako rešiti hotel pred propadom, do tega, kako naj uredijo zajtrkovalnico, recepcijo do kreiranja novega koncepta ob prenovi. Pri nas še vedno velja prepričanje, da je najbolje, da vse naredimo sami. Potem ugotovimo, da tako ne bo šlo in najamemo arhitekta, ki mora biti seveda najbolj poceni. A izjemno pomembno je, da je nov prostor za gosta prijeten in udoben, da se v njem počuti kot doma in sproščeno. To seveda vse s ciljem, da bo več trošil, da bo dlje časa bival v hotelu. Hkrati mora biti tak prostor optimiziran tudi z vidika managementa in optimiziran tako, da delovni procesi potekajo nemoteno. 

V Sloveniji je trenutno kar nekaj na novo odprtih hotelov oz. so še v izgradnji. Na zboru je bil predstavljen tudi pogled arhitektov na razvoj domačega turizma.
Pobegajlo:
 Predavanje je vodila soustanoviteljica Ofis arhitektov Špela Videčnik, biroja iz Ljubljane, ki so v zadnjem času delali Hotel Bohinj v Ribčevem Lazu in Hotel Intercontinental v Ljubljani. Predstavila je tudi izjemno zanimive projekte, ki jih načrtujejo za hotel Zlatorog in manjši hotel As v Ljubljani. To nas navdaja z nekim optimizmom. Tudi na nedavni ekskurziji hotelirjev, ki smo jo izvedli pred samim zborom, smo lahko videli, da je pri nas nastalo in še nastaja izjemno veliko lepih in kakovostnih objektov. Številna podjetja so covid situacijo izkoristila za investicije, kar govori v prid konkurenčnosti slovenskega turizma v bodoče.
Jamnik: Tudi sam moram potrditi, da se v Sloveniji kljub neugodni situaciji zares veliko dela na hotelskih prenovah in novogradnjah. To se mi zdi pomembno, ker vemo, da si moramo najprej pomagati sami, preden nam lahko pomaga še država. Prav zaradi tega spodbujamo obstoječe hotelirje, da prenavljajo, kreirajo nova doživetja in koncepte, da se med seboj povezujejo in podobno. 

Intervju je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 12/2021.   Nakup izvoda / Letna naročnina

Tekst: Urša Cvilak  Foto: Peter Irman

Deli na
04 / 2022
Ledene kocke dovršenih oblik in brez primesi
Vsak barman bi se strinjal, da je kakovosten led - naj gre za takšnega v obliki kock, krogel ali drobljenega - pomemben sestavni del priprave koktajlov in postrežbe najrazličnejših pijač. Ledomati japonske znamke Hoshizaki, ki jih pri nas zastopa in prodaja podjetje DSP d.o.o., so v svetu cenjeni...
04 / 2022
Platforma, ki gostince povezuje z dobavitelji
V času, ko je bil turistični sektor zaradi pandemije zavit v črnino, sta podjetnika Valentina Metež in Milorad Drljača začela razvijati platformo Proky.io, ki gostincem, hotelirjem, velikim kuhinjam, barom in drugim v HoReCa sektorju omogoča hitrejšo in preglednejšo digitalno naročilo živil...
12 / 2021
E-mobilnost v gostinstvu - včasih luksuz, danes nepogrešljivi del ponudbe
Če so se električni avtomobili in polnilnice zanje še pred leti zdele oddaljena prihodnost in luksuz posameznikov, danes temu ni več tako. Koncept trajnostne in okolju prijazne mobilnosti, takoimenovana e-mobilnost, iz tujine hitro prodira tudi k nam. Zato smo se ob tej priložnosti pogovarjali...
Za profesionalce Pregled vseh člankov

Novičke

Bodite med prvimi obveščeni o aktualnih dogodkih,
tečajih, novostih iz sveta kulinarike ...

Prijava uspešna

Soglašam, da podjetje UMAMI d.o.o. vpisane podatke uporabi za
namene obveščanja o novostih in posebnih ponudbah.