Objavili smo
03 / 2024
Družinska gostilna in hotel Rakar se nahajata le streljaj od Trebnjega in dolenjske avtoceste, v vasici Gorenje Ponikve. Vodita jo Boštjan Rakar z ženo Tatjano, v posel pa kot tretja generacija že vstopajo tudi njuni trije otroci – Janez, Martin in Jerca. Letos aprila bo 30 let, odkar je gostilna odprla svoja vrata. V tem času je postala prepoznavna po izvrstni, dolenjsko obarvani kulinariki in vinski ponudbi, ki se je razveselijo še tako zahtevni vinoljubi. Tudi o tem smo se pogovarjali z gostincem Boštjanom Rakarjem, izkušenim sommelierjem 3. stopnje, ki občasno stopi tudi v kuhinjo.
Izsek intervjuja
Veliko se govori o sezonski ponudbi, a vaši jurčki v različnih jedeh so vedno fantastični, pa naj bo to v sezoni ali izven nje. Kako vam to uspe?
Boštjan: Res so postali zaščitni znak naše hiše, gostje jih zelo radi naročajo. Dobri pa so zato, ker so nabrani in pripravljeni z ljubeznijo! (smeh) Nabirata jih mama in oče v dolenjskih gozdovih, nekaj jih tudi odkupimo od lokalnih gobarjev. Prav zanimivo je, da ko se začne sezona gob, mamo neha boleti križ, samo da gre lahko v gozd. Nabiranje gob te lahko prav zasvoji. (smeh) No, seveda je potem pomembno, da jih čim prej porabiš. Ali jih sveže postrežemo gostom ali jih takoj zamrznemo...
Smo na Dolenjskem, zato moram vprašati – kje vidite cviček in njegovo pot? Nekaj ga pridelate tudi sami.
Boštjan: Cviček nima veliko manevrirnega prostora. Je tak kot je, ker je omejen po zakonu s predpisano sestavo, stopnjo kisline in alkohola. Lahko delaš samo na aromatiki, da je bolj čist na nos in v barvi. In tisti cvički, ki so se nekoliko »posodobili«, so postali tudi bolj pitni. Cviček se idealno poda k dolenjski hrani, ki je nekoliko bolj mastna, zato mora biti v ponudbi. Zelo cenim tistega iz kleti Frelih, ampak mi točimo kar našega. Že moja oče in mama sta imela vinograd, nekaj čez tisoč trt. Še vedno skrbita zanj, saj smo mi tako zasedeni z gostilno, da za to enostavno nimamo časa. Vidim pa velik, a žal neizrabljen potencial v modri frankinji, ki je na Dolenjskem zelo razširjena. Pri tej sorti je še veliko za narediti – od različnih klonov do različnih načinov pridelave in potem predelave. Dolenjski vinarji – Albiana, Kozinc, Slapšak – so dokazali, da je modra frankinja lahko odlična osnova za belo penino...
Celoten intervju z recepti je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 3/2024. Nakup izvoda / Letna naročnina
Tekst: Urša Cvilak Foto: Peter Irman
Recepti, objavljeni v članku:
-Krškopoljec z zeljem in ocvirki, kajmakovo kremo in drobnjakovo majonezo
-Ocvrta ješprenova kroglica v jurčkovem objemu
-Natrgan volovski rep z omako in porom
-Prekajena svinjska krača z zelenjavno kremo in krompirjevo peno s hrenom
-Čokoladni biskvit s pehtranovim sladoledom